Od Nediških dolin do Trsta

Za nami je čudovit večer, ki smo ga preživeli v družbi tržaških Slovencev v kraški vasici Bane. Morda bi morali zapisati Bani, a smo se odločili, da bomo dali prednost obliki, ki je domačinom bližja. Bane. Hvaležnost, da je do srečanja prišlo, gre najprej članu Bogdanu Trohi in podpredsednici Slovenskega kulturnega društva Bani - Grad, Nevi Hussu. Srečala sta se nekje na Primorskem ob neki stojnici in kar kmalu je bilo vse zmenjeno. Da je dogodek tako lepo uspel, gre zasluga prijaznemu obisku domačinov in članici Karmen Vidmar, ki je s premišljenim scenarijem in prijetnim vodenjem tudi dosegla,

Urejeno v programu Lumia Selfie

da smo se še dolgo po zaključku prijateljsko družili, ob polni mizi domačih dobrot in glasbi, ki jo je na harmoniki igrala mlada Iris Saksida.

Gostitelji so nam v nekaj stavkih predstavili zgodovino kraja, nam ob fotografijah na stenah dvorane še kaj povedali o posebnostih življenja pri njih, za kar se je voditeljica večera, Karmen, lepo zahvalila in navzoče pozdravila ter nagovorila:

"...  počaščeni smo in ljubo nam je, da gostujemo v vašem kraju in predstavljamo ustvarjanje literatov društva, ki s svojimi deli, dosežki negujemo in bogatimo vrednost slovenske besede ter zapuščamo dediščino bodočim rodovom." 

Vseskozi nas je spremljala Iris Saksida, ki je melodijo in pesmi lepo navezala na poezijo in prozo. Pesem o noni Aleksandrinki je prebrala Karmen, Ivanka Kostantino je v Podstršju natančno razkrivala spomine in iz njih spletene zgodbe, Marjeta Manfreda je prebrala pravljico o deklici, ki se jo je dotaknil svet, ki je očem neviden in ga lahko vidijo samo deklice, ki s stopali gledajo nazaj in pravljico Dareta Trobca o medvedku Brundu in Mick Jaggerju v Portorožu.

Pohlep je "vrlina" vsakega človeka. In vedno hrepenimo po tistem, kar nam je nedosegljivo, čeprav tistega ne potrebujemo. Smo plenilci, ki včasih postanemo plen! Se ujamemo v past lastnega pohlepa.

Bogdan Troha je o tem spregovoril skozi pesem Le pridi.

Andreina Trusgnach nas je s kristalnimi drobci narečja, ki vsakič znova zablestijo kot ognjemet, popeljala v Benečijo. Prebrala je svojo pesem in pesmi ostalih članic iz Benečije: Margerite Trusgnach, Marine Cernetig in Claudie Salamant.

Zgodbo Padec,  o izkušenem pilotu, ki mu je neprimeren trenutek obrnil svet na glavo, je prebral Goran Gorjup.

Kakšne so Današnje podobe, nam je poetično razkril Rok Alboje, Ivanka Kostantino pa nam je predstavila haiku poezijo, ki je hvalnica vsemu, kar nas obdaja, in s katero poskušamo zaustaviti čas v trenutkih, ki jih zaznavamo.  

Nekateri gredo po smrti v nebesa, nekateri pa v pekel, kjer je toplo, celo poleti. In nekaterim je stvarnik dal novo priložnost, novo nalogo...

Bogdan se je s tem poigral v pesmi Reinkarnacija – novo poslanstvo. V naslednji se mu je na odru pridružila Karmen, ki je malo za tem zaključila večer, z mislijo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja:

Globoko v sebi verjamem, da bo človek nekje našel neko formulo in ta formula je zelo preprosta: LJUBEZEN, ni druge rešitve. 

KD Nit

Še enkrat se lepo zahvaljejemo Slovenskemu kulturnemu društvu iz Banov, predsednici in podpredsednici, Normi Križnančič in Nevi Hussu, slednji tudi za pravljico, ki ji jo je kot otroku pravil njen nono in bo prvič zapisana v letošnjih Prav'cah za Nježno, knjižici pravljic, ki jo izdajamo.

  

O zgodovini Banov: Ondile čez stari vrh

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2OAUIOWX/eb5a5d86-343b-4058-a4b4-a7693e5ddeeb/PDF

Ni še komentarjev

Komentar