Kulturno društvo Nit je bilo na gostovanju na Reki, pri tamkajšnjem Hrvatskem književnem društvu. Zbrali smo se v prijetnem Book Caffeju Dnevni Boravak. Topel ambient, obdan s knjižnimi policami ustvarja idealno okolje, kjer pesmi in zgodbe dobijo poseben, skoraj domač odmev.
Valerio Orlić je s svojim globokim glasom, ki spominja na Rade Šerbedžijo, recitiral ganljivo ljubezensko pesem. Njegova interpretacija je prostor napolnila s toplino in tišino, v kateri se je vsak verz dotaknil poslušalcev.
Sledila je uglasbena poezija glasbenika Borje Bolčine. 
Njegova pesem Valter je občinstvo dobesedno izstrelila v nebo. Intimna, ranljiva in obenem mogočna interpretacija, ki je poslušalce prevzela v hipu. Mihael Arčon in Valerio Orlić sta pesnike predstavila v igrivo pompoznem slogu — na način, ki je vsakemu izmed nas dal občutek, da smo enaki in da si vsi zaslužimo svojih pet minut slave.
Najprej je nastopila Ivanka Kostantino s svojimi izjemnimi haikuji, v katerih se kratkost prepleta z globino.
Nadaljeval je Goran Gorjup s kratko zgodbo – o Larsu in znanstvenofantastičnem potovanju in odkrivanju drugih svetov.
Prvi krog je zaključila Neva Hussu, Tržačanka iz vasice Bani, zavedna Slovenka, ki je občinstvo očarala s poezijo v narečju svojega kraja, s čimer je večer dobil še dodatno toplino in domačnost.
Po prvem krogu je ponovno sledila glasba. Mihael je zaigral svojo uglasbeno točko, ki je nežno prepletla literarni ritem z glasbenim.
Zatem so na oder stopili domači pesniki, ki so s strastjo interpretirali svojo poezijo. 
Med njihovimi nastopi je zazvenelo tudi nekaj pesmi v slovenskem jeziku, kar je večeru dodalo še posebno medkulturno toplino in povezovanje
Po glasbenem premoru smo nastopili naslednji trije gostje iz Slovenije. Sama sem predstavila svojo poezijo, ki se dotika Evropske prestolnice kulture in pesem Prestopi — potovanje od intimnega h globalnemu, od konkretno simbolnega do nežno brutalnega.
Nadaljeval je Adrijan Rustja, novi član društva, ki je ob svojem prvem nastopu prejel topel aplavz občinstva. Predstavil se je 
z družbenokritičnimi haikuji, v katerih je z izostreno mislijo in nekaj jedrnatimi verzi ujel duh sodobnega časa.
Drugi krog je zaključila Silva Mlekuž, članica
društva, napovedana kot prava rokerica — Mihael je namreč ujel vsak detajl posameznega pesnika. Silva je občinstvo očarala s pesmijo, prebrano v narečju svojega jezika z Jezerc na Kobariškem, s čimer je večeru dodala avtentičnost in pristno lokalno barvo.
Večer je nadaljeval Borja z glasbeno točko v hrvaškem jeziku, ki je uspela prebiti tudi najbolj trda srca in občinstvo napolnila z energijo ter čustvi.
Črnogorski pesnik Đorđe V. Gregović, je predstavil svojo 
nagrajeno knjigo kratkih zgodb Božji dani. S svojim globokim glasom in izjemno interpretacijo je ustvaril občutek, da bi ga poslušal neprekinjeno — njegova pripoved je občinstvo potegnila vase in zgodbo naredila živo.
Zadnji sklop naših članov je začela Andreina Trusgnach, članica, ki je prejela več nagrad, kot je gob po dežju.
Benečanka, ki piše v maternem jeziku, skozi svojo poezijo povezuje svoj narod in obenem daje vedeti, da so tudi oni prisotni tukaj, med nami.
Nadaljevala je Alenka Petaros, Tržačanka z Opčin, ki piše v svojem narečju. Njena poezija ohranja bogat jezik, da ne izumre v njenih krajih, s čimer hkrati prispeva k bogati dediščini slovenskega jezika. Svoje pesmi je zaključila z otroško, pri kateri je aktivno sodelovalo tudi občinstvo, kar je ustvarilo prijeten, igriv in povezan zaključek.
Tretji sklop je je zaključila Marjeta Manfreda, ki je predstavila zgodbo pisatelja Tomaža Kosmača, ki se srečanja ni mogel udeležiti. Njena predstavitev je zgodbo približala občinstvu in ohranila njen literarni naboj kljub avtorjevi odsotnosti.
Nato je Borja zaigral pesem, ki je večeru dodala še zadnjo glasbeno noto, in na koncu z resnostjo poudaril, da je prišlo pivo, kar je vzdušje prijetno sprostilo in mu dodalo kanček humorja.
Kot zadnja gostja je nagrajeno pesniško zbirko Latice lotosa predstavila črnogorska književnica Stanka Rađenović Stanojević. Njena modernistična poezija zahteva razmislek in bralca spodbuja k poglobljenemu doživljanju vsakega verza.
Valerio in Goran sta zaključila večer. Valerio s poezijo, medtem ko je v ozadju igrala tiha glasba, ki je ustvarila nežno melanholično vzdušje. Goran se je zahvalil za topel sprejem in povabil vse udeležence, da se naslednje leto srečamo v Tolminu, kar je večeru dodalo občutek povezanosti in skupnosti.
Karmen Vidmar
