Smo srečal Claudio Salamant an jo vprašal, kakuo je šlo na vičeru poezije "Podajmo si roke", ki ga je organizalo čezmejno kulturno društvo Nit, v katerem so ljudje tle iz naših kraju an iz bližnjih vasi tam "po tin kraj", ki pišejo piesmi po sloviensko al v našem slovienskem beneškem narečju, an ki se je odvijalo v saboto, 14. septembra, v Britofu, vasici glih an par štupienj ta po tin kraj Idarje.
"Je šlo takuo dobro, de niesam bla ankul mislila, de bo takuo," nam je jela Claudia. "Se je zbralo tarkaj ljudi, de nie bluo še prestora za vse. Paršli so taz naših vasic Idarske an Nediških dolin, taz slovienskih Brd, taz Sriednjega, Karnbrieškega ..., kar me je veselilo an presenetilo je, de je bluo tudi puno mladih!"
"Pru lepuo je, de se srečamo glih tle 
v Idarski dolin, kjer je tišina kraljica.
Ist se čujem hči Idarje, ku mislim skor vsi tisti,
ki živjo v teli stisnjeni, tihi an skor pozabljeni dolini.
Besieda Idarja rodi v mojem sarcu posebne an glaboke čustva,
v pamet se parkažejo spomini, zgodbe, obrazi naših ljudi.
Za me Idarja, ki teče tle zdol, je ku an človek ...
Se mi usmile, ker je imiela nesrečno vlogo:
je bla meja, konfin, za stoletja, že od srednjega veka napri.
Po drugi svetovni uiski je bla močno kontrolierana, zak je muorla ločit ljudi, družine, parjatelje. Politične spremembe so silile prebivalce k izseljevanju, jo zapustit, iti proč an dolina se je skor spraznila, pa sinuovi Idarje, ki so tle ostal, so se le napri spoznaval an srečoval med sabo an Idarja jih je le napri združevala, kot nas združuje ljubezen do nje. Ljubezen je luč an beside dajejo luč ljubezni. Za me je zlo pomembno, de donas je tle na meji, ki jo nie vič, večer piesmi: piesmi an naš domači slovienski izik, ki nas združujejo."
(Claudia Salamant)
Na tuo so prebrali soje piesmi Neva Hussu, Alenka Petaros, Borja Bolčina, Karmen Vidmar, Bogdan Troha, Andreina in Margherita Trusgnach, Luisa Batistig, Claudia Salamant an Marina Cernetig.
Sodelovau je tudi umetnik/kipar Zlato Rudolf.
Večer je povezoval Goran Gorjup.
Na koncu je bla pru liepa veselica, kjer nije manjkalo ne za jest, ne za pit, an še posebno, takuo, ki nam je le Claudia jala, je bluo zlo lepuo videt vse tele ljudi, tiste buj par lieteh an tiste buj mlade, ki so kupe piel naše slovienske piesmi, godli, plesal, se veselil an s tem dokazal, de naša domača slovienska besieda je še živa, de jo imamo radi, tudi naši te mladi, an de uživajo, kar imajo take parložnosti jo poslušat.
(Iz Novega Matajurja, 18. septembra 2024)
Srečanje se je odvijalo v gostišču Okrepčevalnica Britof v Občini Kanal ob Soči, v dolini reke Idrije. Osebju se zahvaljujemo za gostoljubje.
