KD Nit na Metaldays in Overjam

Festivalskemu dogajanju na tolminskem Posočju se je letos pridružilo tudi Kulturno društvo Nit. Organizatorji omogočajo lokalnim ponudnikom razstavljanje, prodajanje in promocijo njihovih izdelkov na za to postavljenih stojnicah, v tako imenovani Slovenski vasi.  Največ  jih je vključenih v skupino Posoški ustvarjalci, ki izdelujejo nakit iz raznovrstnih niti, soških kamnov in podobno, nekateri ponujajo  različne modne dodatke iz usnja, nekaj jih prodaja  izdelke za nego kože in naravno kozmetiko, nekaj pa  »butične« prehrambne izdelke iz medu in podobno.

Kulturno društvo Nit – Posočje, Benečija, Rezija je julija na Metaldays (in bo na Overjam, od 16. do 19. avgusta) sodelovalo z zgibanko v treh jezikih: slovenščini, angleščini in nemščini, v kateri je v nekaj besedah predstavljena  slovenska manjšina v Italiji, po izboru društva najbolj prodorni in zanimivi kulturno umetniški ustvarjalci iz Posočja, Benečije in Rezije, kot so: Kekko Bergnach, Aldo in Davide Clodig, Silvana Paletti, Rino Chinese, Aleksander Ipavec – Ipo, Bakalina, Dejan Štemberger, folklorna skupina Val Resia in kulturni projekti, kot so Sajeta, Topolovo, Liwkstock. Predstavljen je tudi muzej SMO iz Špetra s svojim multimedijalnim oknom in nekaj značilnosti iz delovanja samega društva.

Obiskovalcem, med njimi so bili celo iz Japonske in ZDA, so bili na voljo še prospekti o Reziji, Karnajski in Terski dolini, Sauodnji, na voljo so jim bili različni zemljevidi narodnih parkov pa brošura in zemljevid  MI SMO TU, za katerega je bilo veliko zanimanje in je ves pošel, česar smo bili zelo veseli.

Ponedeljek je bil viharen, a je oder zdržal. Stojnice in večina šotorov tudi.

https://www.facebook.com/pg/Kulturno-dru%C5%A1tvo-Nit-574210852789532/videos/?ref=page_internal

Večina obiskovalcev se je prišla zabavat in večina tistih, ki so se ob naši stojnici ustavili, ni vedela za slovensko manjšino v Italiji. Te informacije  so bili veseli , kar je bil tudi naš namen : Seznaniti obiskovalce festivalov z nekaj zgodovine Slovencev z druge strani Kolovrata, Matajurja in Kanina in nekaj kulture s tega obmejnega območja, ki ga sedaj, ko ni več mejnih kontrol, lahko vedno bolj doživljamo kot naš skupni prostor.

Na stojnici sva se izmenično dopolnjevala  z Nikolo Predanom iz Sauodnje. Na Metaldays smo razdelili čez petdeset zemljevidov in prospektov o muzeju SMO, zgibank v angleščini, nekaj manj v nemščini  pa relativno veliko tudi v slovenščini, glede na to, da je bilo le okoli dvajset odstotkov slovenskih obiskovalcev. Razdelili smo še nekaj drugih zemljevidov in prospektov.

"Srečno pot domov, metalci, pozdravljeni reggaejaši! Vidite ta hrib tukaj? Na drugi strani živi,"

 

 

smo še velikokrat usmerili pogled obiskovalcev proti bližnjim hribom nad Sočo, "naša slovenska manjšina."

Overjam, ležeren, počasnejši, z veliko pogledi in nasmehi, celo domačega grozdja in pice margerite smo bili deležni. Obiskovalci od vsepovsod, veliko je bilo Italijanov, so radovedno pristopali k naši stojnici. Čuteče dekle iz Toskane je prosilo za več informacij o tukajšnjem življenju v času med obema vojnama. "Oprosti", je dejalo potem.  Tako padajo pregrade med srci in potem lažje začutimo: https://www.youtube.com/watch?v=vdB-8eLEW8g

KD Nit