14. Ladin večer

Ladin večer je 12. oktobra 2024 minil v znamenju sedanjih in nekdanjih ljubezni. Ob sto osemdesetletnici rojstva goriškega slavčka - Simona Gregorčiča, smo se namreč poklonili tudi njegovi poeziji in romantični ljubezni med njim in učiteljico, narodno buditeljico in pesnico, Dragojilo Milek.

Ti mêni svetlo sonce,
a jaz sem mesec tvoj,
od tebe luč dobivam,
od tebe ogenj svoj...  (Simon Gregorčič)

... V jezéru trêplje čudno,
Svitla zvezdica v zêni;
Zvezdica plamteča, žarka,
To je tvoja ljúbav k meni... (Dragojila Milek)

 

Večer smo literarno in glasbeno soustvarjali člani in članice društva Nit: Ivanka Kostantino, Ana Manfreda, Borja Bolčina, Claudia Salamant, Luisa Battistig, David Velikanje, Marjeta Manfreda, učenke in učenci kobariške osnovne šole: Sara Skočir, Peter Jazbec, Mojca Žuber, Gaja Gregorčič, Zala Kragelj, Nika Medveš, Ana Mašera, Jakob Šorli, in danes eden redkih - in zato toliko bolj dragocenih - slovenskih poetov ljubezni, Dragan Mitić, in seveda vsi, ki ste bili z nami.

Dan je ugledala še ena zbirka pesmi Ladin večer, tokrat v barvi Soče.

Prireditev je povezoval David Velikanje.

 

 

 

 

 

Po spomladanski nevihti 
sva ujela mavrico,
jo pripela v zatišje
in ure in ure presedela
pod kuštravo brezo ... (Ana Manfreda)

                                                     ... a ti me iščeš
                                                     v zlomljenem kozarcu
                                                     najinih zaspanih svitov  
                                                     v črno - belem poslikanem cvetju 
                                                     brez vonja
                                                     črkuješ vtetovirane krivde
                                                     na mojih rokah ... (Dragan Mitić)

                                                                                                    ... Besede ubirajo pot mimobežnic.
                                                                                                    Potikajo se po prostoru,
                                                                                                    najbrž si želijo, 
                                                                                                    a ne zmorejo do ušes ... (Ivanka Kostantino

                                                                                                                                                                  Zbližal sem stališča s Turčijo.
Ali se
mi je tako le zdelo. Pustimo ob strani
kurdsko vprašanje. Turški predsednik je
imenoval Izraelce za fašiste. Zbližal
sem stališča s Turčijo. Ali se mi je
tako le zdelo? ... (Borja Bolčina)

... Nepričakovana zvezda
bliskovito hitro
leti
zmrzčalco na mojm hrbaté
rodi
pretrese me od peti do glave
an vse hude misli s sabo
nese ... (Claudia Salamant)

                                                                           ... Razprostrl sem jo prek postelje,
                                                                           na kateri ležim.
                                                                          Vedno udobneje... (David Velikanje)

 

... Deklico veter boža, deklica z vetrom gre,
črna jo žalost spremlja, stiska srce.
Duša je njena bela, joče, ker tebe ni,
zate bogove prosi, srečo ti želi... (Luisa Battistig)