Mesec september je bil letos za naše društvo izobraževalno intenziven. KD Nit je organiziralo dve literarni delavnici, nekaj naših članic in članov pa se je udeležilo tudi regijskega literarnega srečanja seniorjev.
Najprej smo se pod mentorstvom Alenke Jovanovski, pesnice, literarne kritičarke, literarne zgodovinarke in prevajalke, srečali s poezijo v prostem verzu, nekaterimi značilnostmi te oblike 
v slovenskem kulturnem okolju, izkusili razliko med metrumom in ritmom in podobno. Mentorica nas je vodila skozi telesno izkušanje vsebin ter v stanje budne pozornosti in miru, znotraj katerega smo sposobni seči v globino in resničnost našega bivanja in se približati resnici bivanja oziroma vsega obstoječega. Delavnico smo imeli 9. septembra v Klodiču. Istega dne zvečer smo se udeležili še tradicionalnega literarnega dogodka na Liesi, V nebu luna plava, katerega gostja je bila letos naša članica Karmen Vidmar. Vmesni čas je minil med prijetnim kofetkanjem in posedanjem v Čedadu.
Letošnje primorsko regijsko srečanje starejših ljubiteljskih literarnih ustvarjalcev, prijavljenih na natečaj "V zavetju besede", ki ga že vrsto let organizirata JSKD in revija Mentor in na katerega se je prijavila tudi večina naših članic in članov, se je letos odvilo 21. septembra v Tolminu. 
Soba v Tolminskem muzeju, kjer se pogosto dogajajo predstavitve knjig najrazličnejših žanrov, je bila tokrat lepo zapolnjena z našimi besedili in komentarji, slednjimi predvsem iz ust pesnika, mentorja, urednika in profesorja slovenščine, 
dr. Davida Bedrača, ki je živahno in humorno vodil to srečanje. Po daljšem ali krajšem času, z nekaterimi prvič, smo se srečali kolegi, kolegice "iz istega gnezda", si izmenjali vesti o zdravju, boleznih, novih knjigah in prihodnjih srečanjih, ki se jih vsi že zdaj veselimo.
Veliko pohvalnih besed in vsebinskih utrinkov z literarnih izobraževalnih srečanj, ki jih je vodil Peter Semolič, 
nas je navedlo, da tega izvrstnega in občutljivega pesnika, mentorja, 
jezikoslovca in kulturnega sociologa, povabimo tudi v našo sredo in mu zaupamo vodenje literarne delavnice. Srečali smo se dvakrat, prvič 30. septembra in drugič 7. oktobra. Z nami in našimi besedili je stopil v prijazen kontakt in čeprav se je komentar 
nanašal na konkretno pesem, je bil tudi dovolj univerzalen za vse. Polno se je posvetil vsakemu, kar je bilo za medsebojno razumevanje še posebej dobro za naše članice, ki se izražajo z besedami pretežno iz beneškega narečja.
Pogoj za lirično ustvarjanje je odprto srce in v družbi Petra Semoliča to resnično ni težko.
KD Nit
