Ob krajevnem prazniku v Bukovici je Krajevna skupnost Bukovica - Volčja Draga v sodelovanju s čezmejnim Kulturnim društvom Nit pripravila prav posebno kulturno popestritev – uprizoritev zabavne igre Lojzetove prigode po literarni predlogi članice društva, Ivanke Kostantino. Igra je med občinstvom požela veliko smeha in navdušenja.
Pobuda za sodelovanje je stekla prek članice Karmen Vidmar, ki je skupaj z Ireno Rovan iz krajevne skupnosti, staknila glavi in zasnovala potek predstave. Od zamisli do izvedbe pa ni šlo brez truda. Sledilo je kar nekaj dni
zaporednih vaj, na katerih je pod budnim očesom in strogo taktirko Irene Rovan veljal red. Vsak igralec je moral dobro poznati svojo vlogo, obvladati mimiko, se znajti pri improvizaciji in se vživeti v svoj lik. Seveda pa na vajah ni manjkalo niti dobre volje, piva in ocvirkov, da je jezik lažje stekel in je bilo vzdušje še bolj sproščeno.
V igralski zasedbi so nastopili: Mirko Rovan, Goran Gorjup, Tjaša Šek, Darja Fortunat in Irena Rovan. Za glasbeno spremljavo je iz zakulisja poskrbel Borja Bolčina, ki je s kitaro in kratkimi glasbenimi vložki napovedoval posamezna dejanja.
Posebej je med igralci blestel Mirko Rovan - Lojze, ki je imel glavno vlogo. S svojo sproščenostjo, izvirno mimiko in hudomušnim nastopom je poskrbel za številne salve smeha. Svoj lik je odigral tako prepričljivo, da je občinstvo povsem prevzel. Bil je prava pika na i naši prvi veseloigri.
Ko je Tjaša odprla bar v peklu, se je predstava zares začela! Sledili so zabavni prizori, duhoviti dialogi in številni komični zapleti, ki so občinstvo spravljali v smeh. Smeha pa ni manjkalo niti med igralci, saj so nekaterim med nastopom z obrazov popadali brki. Prav ti nepričakovani trenutki so predstavi dodali še poseben čar in poskrbeli za dodatno mero veselja.
Občinstvo je veseloigro sprejelo z navdušenjem in nastopajoče nagradilo z velikim
aplavzom. Ob zaključku je Borja Bolčina zaigral še svojo avtorsko pesem, med katero je Goran Gorjup na oder pospremil avtorico igre Ivanko Kostantino. Tako se je uradni del prireditve zaključil v prijetnem in prisrčnem vzdušju.
Druženje se je nato nadaljevalo v kletnih prostorih, kjer je bila za vse pripravljena pogostitev. Igralci so prejeli številne iskrene čestitke in pohvale za svoj nastop.
Čeprav smo se prvič preizkusili v igralskih vodah, smo dokazali, da lahko z dobro voljo, sodelovanjem, vztrajnostjo in kančkom poguma ustvarimo nekaj lepega.
Največja nagrada za ves vloženi trud pa so bili smeh, aplavz in zadovoljni obrazi obiskovalcev. Prav takšni trenutki nas povezujejo, bogatijo kulturno življenje in nam dajejo pogum za nove ustvarjalne podvige.
Karmen Vidmar
