Trst. Mesto, ki je bilo s svojim pristaniščem - od 18. stoletja naprej - okno v svet in v katerem je, vključno s predmestjem, še leta 1910 živelo več Slovencev in Slovenk kot v Ljubljani, približno 57 tisoč, kar je predstavljalo skoraj 25% vseh prebivalcev in prebivalk tega primorskega mesta.
Spominjam se none in njene sestre Olge, ki sta med obema vojnama – kot veliko drugih žensk z območja današnje Goriške – tam iskali priložnost zaslužka. Veliko jih je delalo kot gospodinjske pomočnice pri premožnejših družinah.
Trst je bil in je še vedno večkulturen. V času popisa prebivalstva 1910 je tam živelo skoraj 250 tisoč prebivalcev, od katerih jih je bilo malo več kot polovica Italijanov, Italijank, že omenjena četrtina Slovencev, Slovenk, veliko je bilo tudi Hrvatov, Nemcev, nemalo Judov, Furlanov, Srbov, Grkov, Armencev, Britancev, prisotni so bili Škoti, Madžari, Čehi, Turki, Francozi, … (op. mislim tudi na ženske pripadnice teh skupnosti).
Vso to kulturno raznolikost nam je lepo približala naša priložnostna turistična vodička, ki nas je popeljala po tržaških ulicah in trgih in nam razkazala najbolj kulturno zanimive kotičke starega mestnega jedra, med njimi palačo škofa Petra Bonoma, enega najpomembnejših humanistov in diplomatov na jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva, pri katerem je bival in se učil tudi Primož Trubar, protestantski duhovnik in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika.
(Slika Trsta, J. Pogačnik: Primož Trubar, MK Ljubljana 1986, str. 11,12)
Nastopili smo v Tržaškem knjižnem središču, na trgu Oberdan, v knjigarni, ki je bogato založena s slovenskimi knjigami. To je sicer edina slovenska knjigarna v središču mesta. 
V njej sem našla tudi neprecenljivo Izbrisano identiteto, avtorja Paola Parovela v slovenskem prevodu Lucijana Pelicona.
Kulturni program, v katerem se je prepletala poetika v narečjih Idrije (mesto), Idrije (mejna reka v občini Prapotno), Nediških dolin, vasi Bani pri Opčinah, s poetiko zbornega jezika, glasbe in slik, so oblikovali: Borja Bolčina, Karmen Vidmar, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach, David Velikanje in slikarka Stanka Golob z Grahovega ob Bači s samosvojo in priznano tehniko slikanja. Ustvarja s peskom, nabranem samo iz strug »slovenskih« rek, pri čemer mu pušča barvo in vanj dodatno ne posega.
Za vso organizacijo in pogostitev je poskrbela članica Erika Fornazarič, za kar ji gre velika srčna zahvala.
Marjeta Manfreda
Krajši prispevek o našem nastopu je objavljen na Facebook spletni strani TDD Rai:
https://www.facebook.com/watch/?v=730444448933422
